Ti, ki se greš vojne,
kolješ in režeš vratove,
ubijaš nemočne ljudi –
otroke in starce,
posiljuješ ženske in se izživljaš
nad njihovimi izpitimi telesi …
Ti, nisi človek,
ti si prestrašena zver
v podobi krvoločnega klavca.
Ti, ki rušiš
in požigaš domove,
puščaš ljudi brez strehe,
ustvarjaš horde
zbeganih brezdomcev,
ki zaradi tvojega gnusnega početja,
nagi in bosi,
brezupno iščejo zatočišče …
Ti, nisi človek,
ti si izurjeni vojščak
v podobi zavedenega hudobca.
Ti, ki gradiš
taborišča smrti,
postavljaš bodeče ograje,
kamnite nepremagljive zidove
in določaš
nečloveška pravila –
kdo lahko
in sme prekoračiti meje …
Ti nisi človek,
ti si brezčutna gnida
v oblasti
kapitalističnega mogotca.
Človek, kaj se dogaja s tabo?
Si izgubil smisel poslanstva?
Dejanja tvoja nosijo smrt,
lakoto, bolne ljudi,
jok in krik,
tvoje odločitve povzročajo nemir.
Ti si ranjena zver
brez lastne pameti,
ti si podaljšana roka
verskih fanatikov.
Naj ti bo v bodoče
razum vodilo za izziv,
ne jeza in krvavi napad;
naj ti bo srčnost
svetla pot do cilja,
za lepšo prihodnost
nas vseh –
najdi se v sožitju
in okrilju razuma.
Comentários