Podzemni hodniki ljubljanskega UKC in dokumenti o zadnjih mesecih maršala Tita
Tito je 4. maja 1980 umrl v ljubljanskem kliničnem centru, kjer je ležal skoraj štiri mesece. Čeprav je od njegove smrti minilo že slabih 40 let, še danes niso znane vse podrobnosti o njegovem zdravljenju in bivanju v bolnišnici. Pred dvema mesecema pa so v trezorju podzemnih hodnikov ljubljanskega UKC našli še nikoli videne dokumente ...
Pod ljubljanskim univerzitetnim kliničnim centrom se skrivajo podzemni hodniki, ki so bili do danes skriti očem javnosti. Do tja vodijo masivna železna vrata, za katera so paciente zadnjič premestili med zračnimi napadi med osamosvojitveno vojno. V eni od sob so našli trezor z mapo papirjev, ki pričajo o zadnjih mesecih življenja Josipa Broza Tita, predvsem o luksuzu, ki si ga je privoščil on in njegovo osebje.
V mesecu dni so recimo pojedli – oziroma vsaj plačali – sto kilogramov svinjskega mesa, 31 kilogramov baby beefa, 18 kilogramov budžole, več kot 15 kilogramov pršuta in 90 kilogramov konzervirane šunke. Zdi se, da so bili tudi žejni: mesečno so spili kar 91 steklenic viskija, 20 steklenic ruma, 11 steklenic vodke ter kar 100 litrov vina.
Rečeno je bilo, da je vsa dokumentacija, ki je bila povezana z zdravljenjem Tita, pristala v Beogradu, a očitno je vsaj en delček vsega ostal v Ljubljani, nedotaknjen skoraj 40 let. Najdba je navdušila tudi zgodovinarje. Višja kustosinja iz Muzeja novejše zgodovine Nataša Strlič je dejala: "Meni osebno kot nekemu zgodovinarju se to zdi krasno, da se tudi po toliko časa še vedno najde določena dokumentacija."
Pred 40 leti je veljalo, da so Tita v UKC sprejeli na redni pregled, a resnični razlog je bil v gangreni leve noge. "Zanj je skrbel sedemčlanski konzilij, v katerem so bili seveda tudi trije slovenski zdravniki. Dr. Brecelj je bil vodja konzilija, hkrati pa so za pomoč, konzultacijo, prosili tudi zdravnika iz Amerike, doktorja DeBakeyja, in tudi zdravnika iz Rusije," je povedala Strličeva.
Nasvetov svojih zdravnikov, da je treba nogo amputirati, Tito dolgo ni hotel slišati, a na koncu drugače ni šlo – a takrat je bilo že prepozno. Med dokumenti so našli tudi dopis, s katerim Inštitut za patologijo zaračunava obdukcijo za maršala, ki je na koncu stala 33.437 dinarjev. Obdukcijsko poročilo so končali šele, ko je Tito že leto dni počival v beograjski Hiši cvetja.
Računi za hrano in pijačo, ki razkrivajo, na kako veliki nogi je živel tedanji vrh, so vrtoglavi. "Težko verjamem, da je nekdo 54 kilogramov banan pojedel v enem mesecu. Predvsem pa še težje verjamem, da je bilo konzumirano vse, kar je tukaj navedenega alkohola, sploh če je nekdo precej bolan. Na primer 91 steklenic viskija, enajst steklenic vodke, pa več kot 100 litrov vina," ima pomisleke Matjaž Tavčar, vodja službe za korporativno varnost.
Kljub nasvetom zdravnikov pa se Tito žganim pijačam in dobri hrani ni odpovedal, vsaj ne dokler je še sam lahko pil in jedel. Toda zneski na računih se niso bistveno znižali niti, ko je bil povsem odvisen od infuzije. 700 kosov tort, 200 rolad, 200 krofov, 200 flancatov in 150 sirovih zavitkov – to je le eden od računov. Strličeva pa: "Je šlo to precej za račune osebja, ki je skrbelo za Broza, in za tiste, ki so ga varovali."
Zadnjih 68 dni življenja je bil maršal v umetni komi, priklopljen na respirator. "Socialistična Republika Slovenija je krila stroške zdravljenja in jih je celo en mesec po smrti Josipa Broza Tita tudi nakazala na račun kliničnega centra," pojasni Tavčar.
In to kar dva milijona in sto tisoč dinarjev. Ta do danes manjkajoči del Titove preteklosti in njegovih zadnjih dni gre zdaj v roke zgodovinarjem, dokumenti iz podzemnega sefa pa domišljiji odpirajo novo pot, kakšne skrivnosti se še skrivajo za zidovi.
コメント