V sebi nosim bolečino,
velik bol, veliko rano.
V sebi nosim jezo,
srčno bolečino,
vidim bolno domovino.
Negotovo čakam jutro –
nov začetek;
vidim izgubljene sanje,
nekakšno srečo,
obarvano zastavo rdečo.
Čutim zgodovino,
tisto davno,
plemenito rdečo,
vidim srp kladivo –
delavsko gonilo.
Vidim novo domovino!
Pest se krči in grozi,
v očeh se upor iskri.
Čakam na trenutek –
na požar …
Prihaja tisti dan,
ko bo kapital izgnan.
(pesem je iz pesniške zbirke Kaos (Lojze Podobnik 2017)
Naj nikoli ne gre v pozabo ta del zgodovine in vsi tisti, ki razmišljaj in se trudijo za drugačne resnice, so sovražniki naše domovine, so izdajalci lastnega naroda. Naj ponovno zaživi duh OF.
Lojze Podobnik
Hozzászólások